Iskrene čestitke ob 100. rojstnem dnevu Rozalije Kopač

Mama Rozi, srečni smo in veselimo se tvojega praznika, hvala ti za vse!

Mama Rozi, srečni smo in veselimo se tvojega praznika, hvala ti za vse - so besede, s katerimi so domači zaključili zgodbo življenja in dela Rozalije Kopač, ki je 5. septembra 2019 v Domu upokojencev Domžale v družbi vseh domačih, oskrbovancev in vodstva doma ter  župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, praznovala častitljivi jubilej. Prav ta dan je namreč minilo sto let od  daljnega leta 1919, ko se je staršema Alojzu in Mariji Grčar v Mavenčah v Dragomlju rodila jubilantka, kot ena od desetih otrok. Velika Grčarjeva kmetija v Mavenčah je obsegala tudi mlin in ribogojnico,   družina pa je bila izredno napredna, saj so že pred vojno preizkušali električni avto Ford, mlin  je imel na svoji turbini električni generator, domačija je imela svojo elektriko, na mostu čez Gobovšek je ponoči vedno svetila luč.

Jubilantka je že kot otrok pomagala v mlinu, prevzemala žito in izdajala moko ter se tako naučila pisati in računati že pred šolo, pridobila pa je tudi pridnost, natančnost, zavzetost in odgovornost, ki so jo spremljale vse življenje.  Prvi razred v osnovni šoli Šentjakob je zato preskočila, bila odlična dijakinja na poslovodski šoli v Ljubljani in kar 35 let vodila .ribogojnico Dragomelj na potoku Gobovšek, kjer je bilo stalno zaposlenih 8 delavcev, v času polžev v maju pa začasno tudi 20. Osnovna dejavnost ribogojnice, je bila vzgojitev plemenske ribe, konzumne ribe in kot posebno znanje: izvoz iker na sever Evrope. Rada je pripovedovala, kako natančno je bilo delo,ko je bilo treba  izbrati pravi trenutek, da so na platojčkih, v zabojih z žaganjem in ledom ikre potovale po Evropi, še prej pa našle mesto v njenih  na roko lično napisanih evidencah. Tedaj je bilo mogoče v časopisih tudi prebrati, da se po kakovosti in količini rib ribogojnica umešča na prvo mesto v Sloveniji. V očeh pa ji zažari posebna svetloba, ko se spomni, kako je jahala domačega konja brez sedla, vozila težke motorje (Ariel) in tudi kamion iz ribogojnice, za kar je bilo potrebno veliko poguma.

Poročila se je z Ivanom Kopačem iz Šentjakoba,  kasnejšim odvetnikom v Domžalah. Ob domačiji sta zgradila hišo, topel dom za tri otroke  Anico, Janeza in Marjana ter bila žalostna, ko je enoletna hči Zalka Družino sta vzgajala v delovnem in pozitivnem duhu.

Po upokojitvi je pomagala možu Ivanu pri administrativnih in knjigovodskih delih v moževi pisarni ter se tudi pri tem delu odlikovala s pridnostjo in natančnostjo.  Do 90. leta sta z možem Ivanom lepo in kvalitetno preživljala starost v svoji hiši, se veselila obiskov treh vnukinj in treh vnukov, ki so se jim kasneje pridružili 12 pravnukov in pravnukinj.  Skupaj so delali na vrtu, se učili kuhanja in tudi pospravljanja. 

Ko je v 91. letu mož Ivan po krajši bolezni umrl, sama pa si je poškodovala  kolk, je odšla v Dom upokojencev Domžale,kjer jo domači redno obiskujejo in so ji ob visokem življenjskem jubileju skupaj z domom pripravili prisrčno slovesnost, kjer ni manjkalo govorov, pesmi, torte predvsem pa čestitk in dobrih želja jubilantki s strani Doma upokojencev Domžale,  ki si jim je s kratkim nagovorom pridružil tudi župan Toni Dragar z željo, da bi gospe Rozaliji Kopač služilo zdravje in bi še naprej prijetno uživala v domu in v krogu svojih domačih, o jubilantki pa so spregovorili tudi nekateri oskrbovanci doma, ki so pohvalili prijetno gospo in ji zaželeli veliko zdravja.  Ob zvokih harmonike in pesmi, kot so Z zakrivljeno palico v roki, V dolini tihi, Sem deklica mlada se je jubilantka v mislih skupaj z vsemi prisotnimi spomnila mladih let pa tudi prijetne jeseni življenja.    

Njeni domači so izrazili veselje in zahvalo Domu upokojencev Domžale za skrb za njihovo mamo Rozi, vodstvu doma pa predali tudi donacijo, s katero se bodo še izboljšali pogoji v domu.

Iskrene čestitke, spoštovana stoletnica gospa Rozalija Kopač, in vse dobro tudi v prihodnje vam želimo!  

Tekst: Vera Vojska

Foto: Vido Repanšek