Predstavitev občine

Ozemlje Domžal je bilo poseljeno že v prazgodovini. O tem pričajo najdbe iz starejše kamene dobe v Babji jami, najdbe iz mlajše kamene dobe na območju Šumberka ter ostanki iz bronaste dobe, ki pričajo o kulturi žarnih grobišč. V rimskih časih naj bi bili na območju Domžal kar dve rimski naselbini, saj je skozi te kraje vodila pomembna pot iz Aquileie, skozi Emono ter čez prelaz Atrans do Celeie in Petovie. Naseljenost na tem območju pa potrjujejo tudi izkopanine ob grdnji avtoceste na območju Šentpavla,l Dragomlja in Krtine.

V šestem stoletju se na tem področju naselijo Slovenci, od 9. stoletja naprej se pod frankovsko prevlado začne razvijati fevdalizem. Prvi znani zapis je iz 13. stoletja, ko se omenja Grifo iz Štude, ime Domžale pa se pojavi v 15. ali na začetku 16. stoletja, torej v času turških vpadov. Na te čase spominjajo taborske cerkve, med najbolj znanimi je zagotovo cerkev na Goričici, iz tega obdobja pa tudi nepozabni Adam Ravbar z  gradu Krumperk, ki je s slovensko vojsko sodelovali pri zmagi nad Turki.

Po 15. stoletju narašča promet, vse pomembnejše je prevozništvo in tovorništvo, ki je povezano tudi z brodarjenjem na reki Savi. V začetku 18. stoletja je bila na trasi stare rimske ceste zgrajena nova cesta Dunaj-Trst skozi Črni graben, ki je poskrbela za nadaljnji razvoj. Leta 1813 se je na območju občine odvila pomembna bitka med avstrijsko in francosko armado, v kateri je bila slednja poražena.

V 19. stoletju na razvoj kraja pomembno vpliva slamnikarska industrija, pa tudi gradnja železniške proge Ljubljana-Kamnik leta 1890.  Na prelomu 10.  stoletja  v 20, smo priča zatonu slamnikarstva ter rojstvu kemične, tekstilne in papirniške industrije, že iz prejšnjih stoletij pa je to območje poznano po obrti, ki jo je spodbujala Kamniška Bistrica s pritoki in mlinščice.  

Prav po obrti in podjetništvu postanejo Domžale znane po celotni nekdanji skupni državi, cveti tudi industrija, od katere pa preživi le malo podjetij, med njimi: Lek, Helios, Tosama.

Domžale dobijo trške pravice leta 1925, ko se združijo štiri vasi: Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Študa, po letu 1952 pa postanejo Domžale občina. Zaradi hitre gradnje predvsem stanovanjskih blokov, se je v Domžalah ohranilo le malo od starega trškega jedra. 

Fotorazglednica Domžal

 
Domžale so se razvile prav zaradi slamnikarstva. Prve delavnice se v teh krajih pojavijo že v 18. stoletju, tovarne pa so na našem območju začeli odpirati predvsem tirolski priseljenci. Na višku slamnikarske industrije je bilo v Domžalah 25 slamnikarskih tovarn in delavnic, letno so proizvedli milijon slamnikov, ki so bili zelo cenjeni po vsej Avstriji ter v številnih evropskih prestolnicah. Domžalske slamnikarice pa so slamnikarsko tradicijo prenesle tudi v Ameriko, saj je bila izdelava slamnikov glavni vir zaslužka prenekatere družine, ki so šle s trebuhom za kruhom v Ameriko.

K sreči se v zadnjih letih pomenu slamnikarstva za razvoj našega območja pred leti  namenja več pozornosti ter tako ohranja imenitno izročilo naše dediščine.

Izdelava slamnika