90. rojstni dan gospe Ivanke Repovž

Čestitamo ob jubileju

V prvih dneh decembra je svoj 90. rojstni dan praznovala gospa Ivanka Repovž, ki se je mnogi spominjajo iz nekdanje gostilne Repovž, kjer je z obilico prijaznosti skupaj z možem skrbela za goste. Na pobudo Vide Perne, predsednice, in Joži Vidmar, članice vodstva Medobčinskega društva invalidov Domžale, je jubilantko obiskal tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, saj je vrsto let članica društva, v katerem je delal tudi pokojni mož Anton. V prijetnem pogovoru je sodelovala tudi direktorica Doma upokojencev Domžale, kjer je od julija gospa Ivanka, veliko dobrega pa smo o jubilantki izvedeli tudi od njenih sinov Ota in Tomaža.  

Čeprav, kot sama pravi, ji letnice delajo malo težav, smo v prijetnem pogovoru obudili spomine na 2. december 1929, ko se je pri Guzljevih na Račevem pri Sv. Treh kraljih v občini Rovte rodila prva hči Ivanka, najstarejša, kasneje so ji družbo delali dve sestri in brat. Očeta so med vojno izgubili in mama je ostala na kmetiji sama. Gospa Ivanka je osnovno šolo končala na Vrhu pri Sv. Treh kraljih. Ponudbo sorodnika, da pride v Celje in se izuči poklica, je morala zavrniti in pomagati družini. Dela na kmetiji ni zmanjkalo, ob njem pa je obiskovala več  kuharskih tečajev, s prijateljico iz vasi pa sta hodili na Reko – do Vrhnike peš, nato z vlakom prodajat maslo, za katerega so plačevali z boni za hrano. Ti so jima omogočili nakup moke in drugih dobrin.

Moža Antona Repovža, ki se ga vsi Domžalčani pa tudi mnogi drugi spominjajo kot direktorja nekdanjega Napredka in kasneje znanega gostinca je spoznala, ko je prišel v Hlevni vrh za poslovodjo trgovine Kmetijske zadruge Vrh. Poročila sta se leta 1951. Prvi sin Jože je zaradi pljučnice umrl star 14 dni. Oče je dobil službo direktorja Kmetijske zadruge v Šmartnem pri Litiji in preselila sta se v Šmartno pri Litiji, kjer se je leta 1955 rodil sin Bojan,  leta 1957 sin Oto. Leta 1959 so njihov dom postale Radomlje, mož je namreč prevzel mesto direktorja KZ Radomlje, dobri dve leti kasneje pa so si dom uredili v Domžalah, saj je prevzel službo direktorja novoustanovljenega podjetja Napredek Domžale. Leta 1964 se je rodil sin Tomaž, le tri leta kasneje pa je jubilantka, po duši vse življenje gostinka, skupaj s sestro Francko vzela v najem Kegljišče v Domžalah. To je bil čas, ko so se postavljali temelji gostilne z dobro hrano in postrežbo, tudi ob pomoči legendarnega natakarja Staneta Rajha. V zgodbo o uspehu, kjer so obiskovalci vedno hvalili prijaznost, urejenost in dobro ponudbo, pa tudi vselej lepo urejene rože, za katere je skrbela jubilantka, se je 1971 vključil še mož Anton kot vodja poslov, gospa Ivanka pa je bila duša gostilne. V letu 1973 sta morala ustanoviti POZD, prvi v Jugoslaviji, ter zaposlila 12 delavcev. Zaradi moževih zdravstvenih težav sta se v začetku 90ih let upokojila,  družinski posel pa, čeprav sta imela druge življenjske načrte, prevzela sinova Tomaž in Oto, obnovila restavracijo in vztrajala do leta 2009, ko sta - tako zaradi zdravstvenih težav kot velike ljubezni do navtike, gostilno opustila. Vendar je ta še danes v spominih, pa ne le v  Domžalah, pojem odlične gostilne s celovito ponudbo in prijaznima gostincema Ivanko in Antonom Repovžem, ki sta svoj posel opravljala predano in s srcem.

Gospa Ivanka, ki se lahko pohvali, da je bila kar nekaj časa najstarejša udeleženka Šole zdravja,  je od julija zaradi zdravstvenih težav v Domu upokojencev Domžale, srečna in vesela, ker ima družbo. Posebej v dneh praznovanja, ki je trajalo kar ves teden, je bila vesela obiskovalcev, ki ji še danes radi povedo, kako dobra gostinka je bila – z dušo.  Da ji ni dolgčas poskrbijo z obiski vsi trije sinovi s snahami, s katerimi se jubilantka lepo razume, pa šest vnukov in dve pravnukinji. Vsi jo radi obiskujejo. Župana Tonija Dragarja in predsednice MDI Domžale Vide Perne ter njunih voščil in želja po dobrem zdravju je bila zelo vesela. In le želimo ji lahko, da bi jo številna iskrena voščila in dobre želje spremljale na poti do naslednjega jubileja.

Avtor: Vera Vojska, Foto: Vido Repanšek